Francija brez Pariza: sivka, jezera in prvi pravi road trip
Ko rečeš “Francija”, večina najprej pomisli na Pariz, Eifflov stolp in rogljičke v jutranji kavarni. Ampak mi smo iskali nekaj čisto drugega – naravo, svobodo, in predvsem občutek, da sami peljemo svojo zgodbo. Brez rezervacij, brez urnikov in brez vsakdanjih okvirjev.
Smo trije mladi, ki se še vedno hodimo v srednjo šolo, in to je bil naš prvi pravi “odklop” – road trip v lastni režiji. Za destinacijo smo izbrali Francijo, ker nas je pritegnila njena raznolikost – od jezer in gora do vijoličnih polj sivke in obal Sredozemlja. In ker vsi trije fotografiramo in snemamo, smo želeli ustvariti nekaj lepega – zase, za spomin in za vaše oči.
Dan 1: Odhod – Trbovlje → Jezero Como
Ob šestih zvečer smo štartali iz Trbovelj. Brez nekih velikih planov, samo Google Maps, do vrha naložen avto in navdušenje. Naš prvi cilj je bilo jezero Como v Italiji. Do tja smo vozili skozi noč in prispeli okoli 2. ure zjutraj. Spanja ni bilo veliko – nekje na makadamu ob cesti smo parkirali in zaprli oči za kakšne tri ure, ravno toliko, da nas je zbudil sončni vzhod.
Dan 2: Dolomiti → La Roche-de-Rame (Camping du Lac)
Zjutraj smo si privoščili kavo ob jezeru in se počasi odpravili čez Dolomite. Pokrajina je bila top – ovinki, razgledi, čisti zrak. Ustavili smo se nekje sredi prelaza za malico z razgledom, kot iz razglednice. Po Dolomitih smo prečkali mejo in se znašli v Franciji, kjer smo prvo pravo postojanko imeli v kraju La Roche-de-Rame. Kamp je bil tik ob jezeru, med hribi – popolno za en večerni skok v vodo in prvo konkretno spanje v šotorih.
Dan 3: Jezero Serre-Ponçon → Valensole
Zgodaj zjutraj smo nadaljevali pot proti Provansi. Vozili smo se mimo jezera Lac de Serre-Ponçon, ki je en izmed najlepših jezer, kar smo jih videli – modra voda, hribi okrog in noro mirna cesta. Ustavili smo se za fotkanje, potem pa naprej proti Valensolu.
Zvečer smo si prvič privoščili divji kamp – taborili smo ob reki, na neki plaži, brez vsega, samo mi, avto in narava. Spanec je bil kratek, ker…
Dan 4: Sončni vzhod nad sivko → Valensole & okolica
smo že ob zori šibali do prvega polja sivke! Hoteli smo ujet tisti pravi “golden hour” in nam je ratalo. Meglica, sonce, vonj po sivki in fotoaparati. Po tem smo obiskali še več polj, nato pa skočili do mesta Valensole – za klasičen francoski rogljiček in kavo.
Popoldne smo se spet vrnili na nova polja sivke. Zvečer smo se vrnili na isti divji spot ob reki in tam še enkrat prenočili.
Dan 5: Roussillon → Gordes → Saintes-Maries-de-la-Mer
Naslednje jutro smo se odpravili proti jugu – ob poti smo si ogledali rudnik pigmenta v Roussillonu, kjer so rdeče skale, kot da si na drugem planetu. Noro za fotke.
Sledil je postanek v mestu Gordes, ki je zgrajen na hribu, z razgledom na celo dolino. Eno najlepših mestec v Provansi. Zvečer smo končno prispeli do obale – do Saintes-Maries-de-la-Mer, kjer smo tokrat šli v pravi kamp. Pošten tuš in nekaj civilizacije ni škodilo.
Dan 6: Soline, neznano mesto & bikoborbe
Ta dan smo šli pogledat roza soline, potem pa še eno mestece v bližini Aigues-Mortes. Glavni razlog, zakaj smo šli v Saintes-Maries-de-la-Mer, pa je bil lokalni praznik – in bikoborbe.
Imeli smo noro srečo, ker je bila ravno takrat prava festa – kupili smo karte in šli gledat bikoborbe v areni na plaži. Ja, prav na mivki, z vodo v ozadju. Noro doživetje, totalno lokalno.
Zvečer smo spet prespali v avtu, na nekem parkingu blizu mesta.
Dan 7: Sončni vzhod nad Monakom → domov
Zadnji dan. Zvečer smo krenili nazaj proti domu. Spotoma smo se še ustavili nad Monakom, ravno ob sončnem vzhodu – pogled na Azurno obalo kot iz razglednice. Tam smo zadnjič fotkali in nato direktno odpeljali proti Sloveniji.
Zaključek: Prvič, a ne zadnjič
To ni bil road trip za Insta storyje. To je bil naš prvi pravi izziv. Kako se znajti sredi ničesar? Kako usklajevati načrte, ko si utrujen, ko je vroče, ko GPS ne dela? Kako najti lepoto v trenutku, ki ni planiran. Divje kampiranje, neprespane noči, švic, komarji, vročina… Ampak tudi – najlepši razgledi, večeri ob vodi, vonj po sivki in spontanost, ki je ne dobiš v hotelih.
Za teden dni, šest noči in 200 evrov na osebo smo dobili izkušnjo, ki se je ne da kupiti. In če si mlad in te mika – pojdi. Ne rabiš kombija. Samo pogum, prijatelje in željo po odklopu.